Nizko zanimanje za specializacijo družinske medicine, a obstaja "zmerni optimizem"

Na 282 razpisanih specializacij za območje celotne države in posamezne izvajalce je prispelo 191 vlog, prostih pa je še 129 mest. Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da stanje še ni dokončno, saj bo razpis za nezasedena mesta ostal odprt do vsakega 9. dne v mesecu do popolnitve prostih mest oziroma do 30 dni pred objavo jesenskega razpisa specializacij.

Za mesta, za katera se je prijavilo več kandidatov, kot jih je na voljo, bodo v maju in do 18. junija potekali izbirni postopki. Kandidati, ki v teh postopkih ne bodo uspešni, se bodo lahko prijavili na druga nezasedena mesta ali bodo lahko počakali na jesenski razpis specializacij.

Na specializacijo iz družinske medicine se je za območje celotne države prijavilo 28 kandidatov na 60 razpisanih mest, za specializacijo pri posameznih izvajalcih pa se je na 15 razpisanih mest prijavilo šest kandidatov. "Za ustrezno pokritost bi potrebovali vsaj 100 novih specializantov letno, kljub temu pa nas nekoliko večje zanimanje navdaja z zmernim optimizmom," so ocenili na zdravniški zbornici.

Na specializacijo iz urgentne medicine so se za območje celotne države prijavili trije kandidati na 30 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa ni bilo razpisanih mest.

Ugentni medicini ne pomagajo nobene spodbude

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je dejala, da število prijav na specializacijo družinske medicine počasi narašča. "Naraščanje od enega razpisa do drugega sicer ni veliko, ampak trend je optimističen," je ocenila.

Po drugi strani pri urgentni medicini "zaenkrat ne pomagajo nobene spodbude". Po besedah Beović gre za specializacijo, od katere se pričakuje veliko delovno breme, ker je urgentnih zdravnikov malo. "Veliko je dela preko rednega delovnega časa in to za mlade ljudi, ki upravičeno cenijo ravnovesje med delom in prostim časom, ni privlačno. Ne glede na to, da je stroka sama po sebi zanimiva," je povedala.

Meni, da bodo k večjemu zanimanju pripomogle finančne spodbude, a da je tudi pri družinski medicini trajalo nekaj časa, da so "zdravniki dojeli, da je to prednost, ki se jo splača izkoristiti". Ob tem bi morali v čim večji meri izboljševati pogoje dela zdravnikov že v času specializacije in kasneje.

"Bolje bo, ko bo urgentnih zdravnikov več, ker se bo strah zaradi prevelike obremenjenosti zmanjšal. Lažje bi jim bilo, če bi lahko delali tako kot vsi državljani po 40 ur na teden s kakšno naduro, ne pa da so to celi vikendi in 24-urna dežurstva," je opozorila Beović.

Na hematologijo nobene prijave

Na specializacijo iz ginekologije in porodništva se je za območje celotne države prijavilo pet kandidatov na tri razpisana mesta, za posamezne izvajalce pa se je prijavilo sedem kandidatov na osem razpisanih mest. Na specializacijo iz pediatrije se je za nacionalni nivo prijavilo devet kandidatov na 15 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa so bila razpisana štiri mesta, prijavila pa sta se dva kandidata.

Tudi letos opažajo, da ni velikega zanimanja za hematologijo (nobene prijave), alergologijo in klinično imunologijo odrasli (nobene prijave), onkologijo z radioterapijo (nacionalno nobene prijave, ena prijava na Univerzitetni klinični center Maribor), psihiatrijo (ena prijava nacionalno, nobene za posamezne izvajalce) in urgentno medicino.

Bistveno več prijavljenih kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, pa je tudi letos za specializacije iz oftalmologije, dermatovenerologije, plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, radiologije ter čeljustne in zobne ortopedije.

"Že nekaj časa opažamo, da so manj privlačne specializacije, ki so povezane z velikim delovnim bremenom, pa tudi z veliko študija. Veliko se govori o storitvah, ampak v resnici zdravniki ne delamo storitev, zdravniki obravnavamo bolnike, ki potrebujejo storitve, potrebujejo pa tudi diagnostiko in celosten pristop. Te specialnosti pa so slabo financirane na državni ravni," je dejala Beović.

Po drugi strani pa je veliko zanimanje za specializacije, ki omogočajo dober zaslužek in razpolaganje s svojim časom, ob tem pa tudi možnost zaposlovanja v javnem zdravstvu ter kot koncesionarji ali čisti zasebniki, kar je privlačno za mlade zdravnike. "Kombinirane zaposlitve so zelo privlačne, čeprav žal del politike temu nasprotuje, da lahko zdravnik razvija vrhunsko stroko, sočasno pa dela tudi za posamezne paciente kot zasebnik," je še povedala Beović.

Za specializacije doktorjev dentalne medicine je na štiri razpisana mesta prispelo šest vlog.